Omemba: Lucija Rosc

»Preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti v umetniškem procesu. V tej praksi, in tudi pri umetniškem delu Delo je treba poiskati, se ozadje, okvir, podstavek umetniškega dela z minimalno gesto preobrne v delo samo. To se zgodi natanko tako, da izpostavi njegovo odsotnost, njegovo očitno neidentičnost (z idejo, predstavo, konvencijo o tem, kaj in kje je umetniško delo v galerijskem prostoru). S to gesto se umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca.«

»Na ta način je proces "povišan v umetniško delo".«

»Gre za širšo predstavitev ključnega trenutka prenosa fizičnega spomina in tudi širše razumevanje zgodbe med nama z babico.«

»Babiščina zato, ker si želim ohranjati dediščino v takšni obliki. In zobna prevleka se mi zdi način, kako jo imam vedno lahko ob sebi in v ustih večen spomin.«

»Okvir lahko pomeni nič ali pa ogromno.«

»Naj gre za pest frnikol, čopičev, plastično igračo ali staro kolebnico, v vpadljivo osvetljenih konstrukcijah postajajo vsi avtonomni subjekti.«

»Formulacijo spomina Rosc raziskuje skozi prevpraševanje meje med fotografijo in objektom, fotografiranim predmetom in njegovo postavitvijo v prostoru – fotografije, tako kot spomin, so pogosto polje za prirejanje resničnosti, kar poudarjajo dejanski objekti, razstavljeni ob fotografijah, ki velikokrat razkrivajo lažne dimenzije, materiale in funkcije.«

»S tovrstno sopostavitvijo želi Rosc opozoriti na nezanesljivost spomina in idealizacijo otroštva, predvsem pa na to, da sedanjost nikoli ne more obstajati neodvisno od naše preteklosti.«

»Pri ustvarjanju svojih arhivov sami določajo ključe, s pomočjo katerih se odločajo, kaj ohraniti, kaj zavreči, zbrani material pa subjektivno interpretirajo, urejajo in prevajajo v dela.«

»Vitrina Toma Winklerja v procesu iskanja popolnega produkta neselektivno hrani tako uspele kot neuspelo poizkuse produkcije.«

»Teja Miholič beleženje svojega vsakdana prepušča naključju – v obdobju od septembra 2018 do aprila 2020 je v svoj 'arhiv diptihov' vnašala krajše osebne zapiske vsakič, ko je na ulici naletela na zapuščen stol.«

»Temveč gradi subtilno podobo že obstoječe zbirke insektov, skrite sredi nakupovalnega središča, do katere nima zares dostopa.«